Omemba: Nadja Kovačič

»Sodobno človeštvo pleni prostor tudi izven zemeljske oble in ga nima v svojem pohlepu nikdar dovolj, slikar pa nekako pleni likovni prostor.«

»Z njegovih slikarskih površin odsevajo skoraj lebdeče podobe kot opomniki ali spomin iz preteklosti.«

»Njegova izraznost je osredotočena predvsem na bitja, ki so človeku toliko podobna, kot se od njega razlikujejo. V svojih delih obravnava teme obstoja, bivanja in poudarja tudi eksistencialno stisko.«

»Risbe predstavljajo spontano potovanje roke po papirju ali grafični plošči, na katerih ostaja avtorjeva sled miselnih tokov zavesti.«

»Svojo unikatno sled avtor pušča za sabo z odtisi prstov ali dlani. Kompozicijsko ravnotežje pa pogosto doseže tudi s tanko ravno črto ali žarkom beline, ki učinkuje kot protiutež spontanosti in organskim oblikam.«

»Vsekakor je v predstavitvi njegovega ustvarjalnega opusa pomembno izpostaviti serijo glav iz sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, kjer je s svojo odločno gesto obraz začel razkrajati v povezano, tekočo poudarjeno linijo, ki se zgosti v točki desnega očesa.«